Pritlikava razbora komarjevka, Boraras brigittae, Vogt , 1978.
Družina : krapovci (Cyprinidae); poddružina: razbore (Rasborinae)
Sinonimi : Rasbora urophthalma brigittae, Vogt, 1978.
Etimologija : Boraras = ?; brigittae = po ženi nemškega najditelja Dieter-a Vogta, latinizirano Brigitta (Vogt).
Tuja imena : Mosquito rasbora, Schwanzfleckbärbling.
Domovina : Južni del otoka Borneo okoli kraja Banjarmasin.
Biotop/habitat : bentopelagična vrsta; zaraščena obrežja počasi tekočih in stoječih črnih pragozdnih, redkeje tudi belih vod.
Spol : samčki so manjši , vitkejši in bolj intenzivno rdeče obarvani po telesu ; imajo rdečo črtico na obeh konicah sicer prozorne repne plavuti; pod hrbtno plavutjo imajo lahko črno - belo liso (tega samičke nimajo). Samičke so bolj bledo obarvane.
Obnašanje : riba jate , zelo živahna in miroljubna. Ni primerna za družbo z večjimi ribami, ker postane plašna. Primena družba zanjo so sorodne vste pritlikavih mrenic, kot Barboides graciles in mikrorazborc, kot Boraras maculatus, B. merah, B. micros, B. urophthalmoides, Sundadanio axelrodi, Microrasbora kubotai, Microrasbora nana, Microrasbora rubescens, Microrasbora erythromicon; malo manj druge vrste večjih razbor, kot Rasbora rubrodorsalis, Rasbora borapetensis, Rasbora kalochroma, Trigonostigma espei in običajna modra razbora, Trigonostigma heteromorpha. Tudi nekatere vrste činkelj "kačic" (Pangio sp.), pa pritlikavih labirintovcev, kot so nekatere vste betk (Betta foerschi, B. brownorum, B.rutilans, B. coccina), godrnjavčkov ipd., recimo izjemno lepa vrsta labirintovčka Parosphromenus deissneri ali P. linkei .
Ureditev akvarija : mehkovodni akvarij s fino peščeno temno podlago, veliko drobnolistinih in plavajočih rastlin (Riccia , Salvinia , Ceratopteris; Pistia ; Vesicularia , Limnophilla ipd..); samci te vrste se bodo značilno rdeče obarvali samo v pravi pragozdni vodi, ki je filtrirana skozi kvalitetno šoto in vsebuje ustrezne pragozdne naravne huminske, fulvinske, taninske, salicilne, poliuronske itd. kisline (Diskuston- Aquavita ; živ šotni mah - Spagnum ipd.). Za dekoracijo lahko dodamo z mahom obraščene prazne lupine kokosovega oreha ali ustrezne korenine. Najbolje je, da so same v akvariju, a v jati najmanj 10 osebkov.
Hrana : kotačniki , rakci samooki , pritlikave vodne bolhe , navpliji solinskih rakcev, mikročrvi, grindal črvički , tudi ustrezno velik fitoplankton. Navadijo se tudi na umetno hrano, še posebej liofilizirano (Cyclops, Chironomus ipd.), a ne dobijo tako lepih barv, kot z živo hrano.
Razmnoževanje : v mehki in kisli vodi, pH med 5,0 - 6,0 ; dgH = do 3°, dHK pod 0,2° . Na dno najmanj 12 l akvarija damo plast vlaknaste šote, kot pri kili ribicah in res veliko javanskega mahu in plavajočih rastlin. Drstijo se dnevno po malo, zato premestimo matične pare v drug drstni akvarij vsak teden ali na 14 dni. Po premestitvi staršev z lupo oprezujemo za mladicami do 8 dni. Mladice hranimo s finim živim planktonom: parameciji, evglene, po nekaj dneh manjši kotačniki, pe nekaj tednih šele navpliji samookov in artemij ...
Življenska doba : do 7 let
Ogroženost : ni je na IUCN Rdečem seznamu
Povprečna cena : 2 €
Posebnosti : je med najmanšimi znanimi vrstami krapovcev *; zaradi majhnosti je vrsta težavna za lovljenje z mrežico, saj se hitro poškodujejo. Raje jih lovimo kar z dovolj veliko plastično čašo ali plastenko.
* (Vpis: 11.7.2004)= najmanši krapovec in med najmanjšimi sladkovodnimi ribami je komaj 12 mm dolga prozorna vrsta mrenice Danionella translucida iz Myanmar-ja.

NOVO: 1.2.2006, Pred dnevi je vse svetovne medije obšla novica, da so v šotnih močvirjih Sumatre odkrili najmanjšo sladkovodno ribo, gre za krapovca vrste Paedocypris progenetica. Samica najdene vrste v dolžino zraste le do največ 7,9 milimetra, samci do 10,3 milimetra. Glej Novico: >> KLIK

Velikost : običajna v akvariju do 2 cm ; v naravi max. 3,5 cm
Temperatura : 25°- 28°C
Voda : pH = 5,0 - 6,5 ; dGH = 3° - 10°; dHK = 0,5°- 1, 5°
Akvarij : min. 40 cm (36 litrov)
Zadrževanje : dno

Bojan Dolenc