Tiskanje
		Oblika za tiskanje
		Oglejte si tudi...
		INVAZIVNE TUJERODN...

V Sloveniji imamo ogromno alohtonih vrst, nekatere so v enem delu avtohtone, druge pa prihajajo celo iz drugih kontinentov.

Odločil sem se narediti seznam za jadransko in donavsko porečje, poleg pa še napisati posledice, ki so nastale takoj, ali pa šele čez več let.

Donavsko povodje:

- Atlantska postrv(Salmo trutta). Se križa s potočno postrvjo in zato dandanes skoraj večino vod naseljujejo križanci. Atlantska postrv nima rdečih pik in je bila naseljena pri nas, ker so sprva mislili, da je ista vrsta kot naša potočna postrv. Sta pa podvrsti! Genetsko čista potočna postrv se je zagotovo obdržala le v manjših ribolovno manj pomembnih potokih:

http://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:FIz5-g7oK0AJ:www.balkan-trout.com/prenos/PDF41_ribic12.pdf+atlantska+postrv&hl=sl&gl=si&pid=bl&srcid=ADGEEShpC2HKNSqjOPjqMPQoc0gDV2HMEAsUEuTHl5GN-1YHYMSjFoqb_ZnP6HiXG-HWsEn3N0yiKNW2FkmU41zw3Zti3Xy6GKId5bQlghsHnSInjeQJHIqs9cs55DFhQuNJf96u2NuW&sig=AHIEtbSjPqSqIKbYIpc9sC1wN4zEWxoTUQ

- Soška postrv (Salmo marmoratus). Da prav ste prebrali, kljub temu, daje ta vrsta pri nas zaradi potočne postrvi v preteklosti skoraj izumrla, so jo vložili ponekod v donavsko porečje. Rezultat tega so seveda križanci z atlantsko postrvjo (s potočno redkeje, ker je že v večini rek čista obliki izginila). Križanci so plodni!

- Šarenka (Oncorhynchus mykiss) Je že dolgo časa prisotna pri nas, natančneje od leta 1890. Potočno postrv izpodriva s kompeticijo. V ribogojnicah jo od vseh vrst postrvi gojijo v največjem številu, saj je bolj prilagodljiva tako na temperaturo vode, kot tudi na onesnaženost.

- Potočna zlatovčica (Salvelinus fontinalis). V Slovenijo je bila zanesena leta 1884. K sreči se je obdržala le v redkih vodah. Je zelo požrešna in napadalna riba. Se križa s potočno in atlantsko postrvjo, križanec je tigrasta postrv(neploden in še število mladic, ki se izvalijo je majhno)

- Jezerska zlatovčic (Salvelinus alpinus). V Sloveniji je bila vložena v Bohinjsko, Krnsko in Dvojno jezero. Je tako kot potočna zlatovčica napadalna in požrešna riba, ki ogroža vsako bitje v okolju kjer je naseljena.

- Srebrni losos (Onchorhynchus kisutch) Pri nas so ga naselili leta 1977 v Blejsko jezero. Je tako kot večina postrvi požrešen in je po vej verjetnosti s tem ogrožal ostale živali v jezeru. Prav tako kot vsaka druga v vodo zanesena riba lahko v vodo še zanesemo razne bolezni. Pri nas so ga zadnjič opazili leta 1987. Po vsej verjetnosti je izginil.

- Ozimica (Coregonus sp.)Ni bila naseljena v slovenske vode, ampak v avstrijski del Drave. Od tam se je razširila k nam. Znanec jo je ujel v Dravi in to pod Ptujskim jezerom, to pomeni, da reko naseljuje v celoti. O vplivu te ribe na ostale ribje vrste ni veliko podatkov, zagotovo pa se lahko prek nje prenašajo razne bolezni. Ni znano kateri vrsti pripadajo ribe v Dravi, saj je v Evropi 44 vrst in se lahko med seboj tudi križajo.

- Babuška (Carassius gibelio) Je ena izmed najbolj nadležnih rib kar jih je. Se močno širijo, večina plenilcev se ji izogiba in je ena izmed najmanj okusnih rib v družini krapovcev. V Evropi živijo predvsem samice, katere se razmnožujejo z ginogenezo. Parijo se s samci drugih ribjih vrst, potomci so vedno samice. V Sloveniji ogroža ogromno vrst rib, najbolj pa navadnega koreslja. Ribiči pogosto ne ločijo teh dveh vrst. Razlika je v tem, da ima babuška hrbtno plavut vbočeno in nižji hrbet, koreselj pa plavut izbočeno in višji hrbet. Prav tako je rastline in tako spreminja življenjski prostor ostalim vrstam. Od vseh rib lahko preživi najneugodnejše pogoje(visoka temperatura, vodo skoraj brez kisika in močno onesnaženje).

- Zlata ribica (Carassius auratus) Zlata oblika je pri nas prisotna lokalno. Divja oblika je na oko enaka babuški in lahko določimo vrsto le z genetsko raziskavo. Vse ribe, ki so pisane in imajo pahljačaste plavuti so zagotovo zlate ribice, saj babuška nima gojenih oblik. Tudi zlata ribica ogroža ostale ribe in vodne organizme, vendar se ne širi tako intenzivno.

- Beli amur (Ctenopharyngdon idella) Kljub temu, da se ta riba pri nas ne razmnožuje ogroža ogromno vrst rib, ker je izključno rastlinojed. Poje tudi rastline kot sta trst in rogoz ter celo listje od dreves, ki imajo veje nad vodo. Povzroča velike spremembe v okolju in ogroža vse ribe, saj tako nimajo skrivališč in drstne podlage.

- Črni amur (Mylopharyngodon piceus) Je prav tako zelo škodljiv, saj se prehranjuje predvsem s polži in školjkami, slednje so pri nas zaščitene. Pri nas se je pojavil nekaj let nazaj. V Ameriki so ga zaradi škodljivosti okolju prepovedali vlagati v vodo.

- Srebrni (Hypophthalmichthys molitrix) in sivi tolstolobik (Hypophthalmichtys nobilis) se pri nas v naravi domnevno ne razmnožujeta (obstajajo podatki s terena, da vendarle se?). Pri nas so v glavnem naseljeni križanci teh vrst. Prvi se prehranjuje z rastlinskim planktonom, drugi z živalskim. Kljub velikosti nista pretirano zanimiva za ribolov, saj zaradi načina prehranjevanja se le redko ulovi na trnek. V vodah kjer so naseljeni ni pametno uporabljati motornih čolnov, saj jih to vznemiri in začnejo skakati iz vode.

http://www.akvazin.si/default.cfm?Kat=01&ID=1426

- Psevdorazbora (Pseudorasbora parva). Pri nas se je prvič pojavila leta 1986. Je zelo agresivna riba, ki se nezadržno širi. Dozori že v prvem letu in samec varuje ikre. Je rastlinojeda riba, ki kljub temu, da zraste le do 11 cm povzroči škodo. Je zelo napadalna in obgrize tudi ribe, ki so večje od nje. Prenaša tudi parazite, ki povzročijo smrt pri ostalih ribah. Najbolj ogroža pri nas belico. Pri nas jo ribiči želijo odstraniti z naselitvijo bolenov v ribnike, vendar s tem še povzročajo večjo škodo mladicam vseh rib. Učinkovite bi bile ribolovne akcije, katere bi bile namenjene samo za izlov te ribe, saj je zelo požrešna.

- Gojeni krap (Cyprinus carpio) Pri nas ogroža veliko rib, kot so koreselj, linj, ploščič. V ribnikih, kjer je vložen, se število zgoraj naštetih rib v nekaj letih občutno zmanjša. Najbolj pa ogroža divjega krapa, kateri je pri nas še prisoten le v Muri in mogoče še v nekaterih mrtvicah Drave. Vse bolezni, ki jih prenaša ogrožajo tudi divjega krapa. K sreči se zadnje čase odloča vse več ribogojnic gojiti divjega krapa. Tile so seveda dražji od gojenih, katerih vzreja spominja na gojenje prašičev. Divji krapi so mnogo bolj borbeni in pametnejši, za razliko od gojenih, kateri večkrat celo primejo na isto vabo in trnek zaporedoma. Ribiči, kateri želijo imeti divjo borbo imajo rajši divje krape, medtem ko tisti, ki gledajo samo na težo ribe želijo gojene.

http://www.akvazin.si/default.cfm?kat=0208&ID=478&noextra

- Ameriški in črni somič ( Ameiurus nebulosus in Ameiurus melas) se močno širijo in jih težko odstranimo iz vode, v kateri se pojavijo. Ogrožajo vse ribe, ker je njihova najljubša hrana zarod drugih rib. Lastne pa varujejo pred ostalimi ribami. Imajo tudi trne, zato so med ribiči še bolj nepriljubljeni.

- Sončni ostriž (Lepomis gibbosus) Je ena izmed najbolj požrešnih rib. Poje vse kar vidi in se zato pogosto ulovi na trnek. Je mladice od ostalih rib in po vsej verjetnosti od vseh rib najbolj ogroža dvoživke pri nas. Njegovo število bi lahko močno zmanjšali, če bi v vodah ki jih naseljuje, zahtevali redne akcije, pri katerih se bi lovile samo te ribe.

- Postrvji ostriž (Micropterus salmoides)je prav tako požrešen kot sončni ostriž, le da ta zraste do 80 cm dolžine in temu primerna je velikost njegovega plena. V vodah kjer se pojavijo kmalu izginejo vse manjše ribe in ostanejo le še največje ribe. Ta riba lahko, če se bo pri nas še bolj razširila povzročila pravo ekološko katastrofo.

- Zet (Gasterosteus sp.) Je naseljen v nekatere mrtvice Mure. Ni znano katera vrsta pa je bila naseljena. So zelo požrešni in se prehranjujejo predvsem z mladicami drugih rib. Kljub temu ga je Ribiška družina Mura zaščitila in ga je prepovedano loviti.

- Afriški som (Clarias sp.) je bil pri nas ulovljen pred nekaj leti, vendar ta riba ne preživi zime.

- Jegulja (Anguilla anguilla) je domorodna v jadranskem porečju. V donavskem pa se občasno pojavi, saj jo naseljujejo v Avstriji. Ribe se zaradi številnih jezov na naših rekah ne morejo seliti v morje.

- Nilska ustonoša (Oreochromis niloticus) je naseljena v Toplo vodo pri Čatežu. Pri nas seveda zime ne bi preživela, če ne bi bil tam topel izvir.

Jadransko povodje (ribe, ki so že opisane zgoraj, bom omenil le imensko):

- Donavska (potočna) postrv (Salmo labrax) je bila naseljena v Sočo in večino ostalih rek v jadranskem porečju. zaradi nje je izumrla pri nas jadranska postrv in je močno ogrožena soška postrv. Jezersko postrv so naselili v Most na Soči.

- Atlantska postrv (Salmo trutta) Isto kot donavska postrv, le da je bila naseljena pozneje.

- Lipan (Thymallus thymallus) je izpodrinil soškega lipana. Tega zadnja leta poskušajo ponovno naseliti(umetna vzreja)

- Šarenka (Oncorhynchus mykiss)

- Jezerska zlatovčica (Salvelinus alpinus)

- Potočna zlatovčica (Salvelinus fontinalis)

- Babuška (Carassius gibelio)

- Zlata ribica (Carassius auratus)

- Krap (Cyprinus carpio)

- Rdečeoka (Rutilus rutilus) je naseljena v Reko in Most na Soči. Če jo bodo še naselili v druge dele lahko pride do kompeticije z mazenico.

- Rdečeperka (Scardinius eryhropsalmus) je naseljena v akumulacijo Vogršček in Škocjanski zatok. Če jo bodo še naselili v Sočo lahko pride do kompeticije s primorsko rdečeperko(še ni odkrita v slovenskem delu Soče, živi pa v italijanskem delu)

- Globoček (Gobio gobio) je konkurenčen primorskemu globočku, katerega so pri nas odkrili nekaj let nazaj. Ribi se med seboj ločita le po manjši razlikah v vzorcu.

- Koreselj (Carassius carassius) je bil naseljen v Vipavo in v Jezero na Planini.

- Beli amur (glej zgoraj)

- Srebrni tolstolobik (glej zgoraj)

- Sivi tolstolobik (glej zgoraj)

- Klen (Leuciscus cephalus) je naseljen v dele soškega porečja. Zares ne vem kaj naj bi bil smisel tega, saj tam že živi štrkavec, ki ima iste navade in še enako velik zraste kot klen. Zagotovo prihaja do kompeticije med njima in mogoče še celo do križanja.

- Podust (Chondrostoma nasu) Zaradi nje je pri nas izumrla saveta, primorska podust pa je kritično ogrožena. Obvezno bi jo morali v čim večji količini odloviti in nazaj naseliti saveto(v Italiji je zanimiva za športni ribolov). Po vsej verjetnosti tudi umetna vzreja od savete ne bi smela predstavljati velike ovire, saj je umetna vzreja podusti pri nas uspešna. Saveta še za razliko od podusti lahko živi tudi v jezerih.

- Som (Silurus glanis) je naseljen v Vipavo.

- Psevdorazbora (glej zgoraj)

- Ameriški somič (glej zgoraj)

- Navadni ostriž (Perca fluviatilis) je naseljen v nekatere akumulacije. Zaradi požrešnosti in roparskega življenja po vsej verjetnosti ogroža domorodne ribe.

- Smuč (Sander lucioperca) je naseljen v nekatere ribnike in jezera. V preteklosti je bil že enkrat naseljen, vendar se ni obdržal. Sedaj ga redno vlagajo v določene vode.

- Sončni ostriž (glej zgoraj)

- Postrvji ostriž (glej zgoraj)

- Gambuzija (Gambusia holbrooki) je bila naseljena za boj proti komarjem, vendar nima posebnega učinka. Je napadalna riba, ki ogroža ostale ribe, saj je ikre in zarod. Druge ribe pogosto grizejo za plavuti.

Menite, da je bilo pametno naseliti te ribe v reke, kjer niso prej živele?

Zaradi tega so pri nas izginile in so ogrožene naslednje ribe:

- Jadranska postrv je pri nas izumrla, v preteklosti je naseljevala Rižano. Danes tam živijo le še križanci . Živi še v sosednjih državah, kjer naseljuje tudi vode skupaj s soško postrvjo(se ne križata). Priporočljivi bi bili naslednji ukrepi: odlov križancev in vseh alohtonih postrvi, uspešna umetna vzreja jadranske postrvi in ponovna naselitev v reke, ki jih je naseljevala.

- Saveta je izumrla zaradi podusti. Pri nas bi jo lahko začeli umetno gojiti, saj je ribolovno zanimiva in doseže 45 cm dolžine in tudi več kot kilogram teže. Spolno dozori v 3. letu starosti, podust pa večinoma v 4.

-primorska podust je dolgo časa veljala za izumrlo, bila je nekaj let nazaj ponovno odkrita. Domnevno bi jo naj ogrožala donavska podust.

- soška postrv je zaradi naselitve drugih vrst postrvi skoraj izumrla, vendar je umetna vzreja uspešna. Kljub temu, so jo vložili v donavsko porečje.

- divji krap je kritično ogrožen zaradi parjenja z gojeno obliko

V prihodnosti lahko pričakujemo še naslednje ribe:

- marmorni, kesslerjev in rečni glavoč se selijo po donavskem porečju navzgor zaradi gradnje jezov in so že bili odkriti na Hrvaškem.

- Vzhodni smuč se tudi seli po rekah navzgor.

Na noben način, pa ne bi smele naslednje ribe biti vložene v jadransko povodje in obratno:

- mrena (zagotovo bi bila konkurenčna grbi)

- pohra (zagotovo konkurenčna mreniču)

- zelenika (zagotovo konkurenčna primorski belici)

- navadna nežica (zagotovo konkurenčna primorski nežici).

Edine ribe, ki so v Sloveniji domorodne tako v jadranskem in donavskem porečju so: ščuka, linj, blistavec, pisanec in babica.

oddal 26.6.2010 ob 10:08 htf_lover - Simon Janžekovič

>> Poglej tudi soroden članek: INVAZIVNE TUJERODNE VRSTE