Tiskanje
		Oblika za tiskanje

Hemichromis sp. "Gabun"

Poleg izjemno lepe obarvanosti, biserno modrih ali turkiznih pik na rdeče obarvanem telesu (posebej rdeče je obarvan spodnji del telesa) , ki je podobna obarvanosti mehiških ognjenih ostrižnikov (Thorichthys meeki), prispeva k njihovi popularnosti največ zanimivo socialno obnašanje. So sicer na “slabem glasu” zaradi precejšnje temperamentnosti in značilne ostrižniške agresivnosti, vendar to ne velja enako za vse vrste. Problem te skupine je pravilna taksonomska določitev posameznih vrst, nekatere vrste so se dolga leta prodajale pod napačnimi imeni, v hobiju se nahaja tudi mnogo križancev, včasih se gojitelji tega niti ne zavedajo. V naravi imajo posamezne vrste različno obarvane geografske rase, kar še oteži pravilno določanje in prepoznavanje posameznih vrst. Bistveno je, da poznamo originalno nahajališče, od kjer ribe izhajajo. V akvaristiki je v Evropi najbolj pogosta in običajna vrsta Hemichromis guttatus, ki pa so jo redno prodajali pod imenom H. lifalili ali H. bimaculatus. Danes so v akvarijih in ponekod v toplih izvirih kot tujerodna invazivna vrsta običajni križanci; redko naletimo na čistokrvno vrsto. Zaradi nestabilnih političnih razmer v Afriki je tudi težko dobiti naravne genetske linije.

Sistematika: Labroidei - Cichlidae – Pseudocrenilabrinae – Hemichromini –Hemichromis PETERS, 1858. Vrste: Hemichromis sp."Zaire” - 7 cm, Kongo; H. cristatus, Loiselle, 1979 – 8 do 9 cm, Nigerija, Gvineja; Sierra Leone, Gana; H. sp."Bangui" – 8 cm; H. sp. »Gabun« - 9 cm; Hemichromis sp."Neon"– 9 cm (križanec); H. lifalili, Loiselle, 1979 – 10 cm, Kongo (jezero Tumba), C.A.R.; H. stellifer, Loiselle, 1979 – 10 cm, Kongo (jezero Malebo); H. sp. "Gvineja1" – 10 cm.; H. sp. 'Gvineja 2'; H. sp."Ankasa" – 10 cm; H. sp."Kolente - Gvineja" – 10 cm; H. cerasogaster, Boulenger, 1898 – 10 cm, Kongo (jezero Mai-Ndombe); H. guttatus, Günther, 1862 – 11 cm, Slonokoščena obala, Kamerun; H. bimaculatus, Gill, 1862 – 12 cm, Liberija; H. paynei, Loiselle, 1979 – 12 cm, Sierra Leone; Liberija, Gvineja; H. letourneauxi, Sauvage, 1880 – 14 cm, Egipt. (jezero Mareotis).

Hemichromis lifalili

Tuja imena: Juwel Cichlids, Rote Cichliden

Domovina: Zahodna in Centralna Afrika do Egipta (Nil), Kenije in Etiopije (jezero Turkana).

Biotop/habitat: hitro tekoče in tudi stoječe jezerske vode ali močvirske vode, ki so nasičene s kisikom.

Hemichromis bimaculatus

Spol: je težko določiti, odrasle samice so lahko manjše in manj obarvane; par se sam najde.

Obnašanje/zadrževanje: najbolj agresivni sta veliki vrsti Hemichromis bimaculatus in Hemichromis letourneauxi; posebej v premajhnem akvariju je skoraj nemogoče pri njih ustvariti rodovno značilno družinsko harmonijo v akvariju, saj se pretepajo do smrti. Velike vrste lahko gojimo z drugimi vrstami rib samo v res zelo velikem akvariju. Manjše vrste, kot je Hemichromis cristatus, pa so manj agresivne in jih lahko brez težav gojimo z drugimi ribami v akvariju. Oba starša med drstjo istočasno skrbita za ikre in mladice.

Hemichromis sp."Zaire”

Ureditev akvarija: akvarij mora biti dolg min. 120 cm. Na dno damo droben temen pesek (brez podlage za rastline), za dekoracijo ploščate kamne (kamor bo kasneje par odlagal ikre), akvarijske korenine in ustrezne vrste afriških rastlin, kot so vrste rodu Anubias in praprot Bolbitis heudelotii; Nesaea crassicaulis, Ammania gracilis, Riccia fluitans, Pistia stratoides, Ceratopteris thalictroides, Fontinalis antipyretica ipd.. Ne jedo rastlin, lahko jih dvignejo med drstjo.

Temperatura: 22–28°C.

Voda: mehka do srednje trda do 15°dGH; pH 6,0-7,0. Vrsta H. cristatus recimo živi v mehki vodi: dGH= 1° in pH = 4,8; samo v pragozdnih predelih.

Hrana: vsejedci, živa in suha hrana.

Hemichromis cristatus

Razmnoževanje: tvorijo monogamne pare, ki so zelo stabilni. So zunanji drstilci na odprti podlagi. Glede na vrsto je število odloženih relativno majhnih iker med 150 – 1000. Ličinke se izležejo po 3 dneh, starša jih z usti nosita v majhne jamice v pesku, običajno jih skopljeta blizu rastlinskih korenin. Mladički splavajo v naslednjih 4 – 6 dneh. Mladiči majšnih vrst (H. cristatus) so tako majhni, da jih najprej hranimo z mikroplantonom (infuzoriji, kotačniki), šele kasneje z navpliji artemije. Mladički imajo v prvih nekaj tednih značilno črno črto vzdolž rjavkastega telesa in še drugo črto na bazi hrbtne plavuti. Pri velikosti 1,5 – 2 cm ta mladostni vzorec izgine in pričnejo dobivati obarvanost odraslih.

V akvariju - foto: izgublena

Posebnosti: bili so ena prvih vrst ostrižnkov, ki so jih razmnoževali v akvariju, nemški akvaristi iz Berlina so o tem poročali že leta 1907. Z vrstami rdečih bisernih ostrižnikov se je ukvarjal pri svojih etoloških raziskavah posebno intezivno znani nobelovec Konrad Lorenz. Dobro poznamo obnašanje teh rib, ne pa sistematike, v prihodnosti niso izključena presenečenja, odkritja ali opisi novih vrst.

Slike: Hemichromis lifalili http://www.flora-e-fauna.it/pesci/723.jpg

Hemichromis cristatus http://www.akvaristi.org/biotop/afrika/Hemichromis-cristatus.jpg

Hemichromis paynei http://www.sydneycichlid.com/gallery/d/1741-4/hemichromis-paynei
Hemichromis bimaculatus http://www.malawicichlidhomepage.com/haps/other_species_jewel.html

Copyright © Bojan Dolenc, www.aqua-vita.si
administrator

H. guttatus

H. lifalili

mladički v akvariju