| |
|
Tiskanje |
| |
|
|
|
| |
|
Oglejte si tudi... |
| |
|
|
|
Na izjemno zanimivem in koristnem posvetu Tujerodne vrste v Sloveniji, ki je bil 10. marca 2009 v okviru projekta THUJA, me je v odmoru kolegica iz Botaničnega društva Simona navdušeno seznanila, da so doma v novem akvariju uspešno razmnožili prisesnike iz rodu Otocinclus. Prosil sem jo za kratek opis in slike in prijazno sta se z možem Vanetom odzvala povabilu, opis je tako zanimiv, da ga objavljamo med članki! (B.D.)
Simona me je prosila, da vam napišem kaj o našem akvariju in predvsem o naših novih ribicah. Naj najprej povem, da smo akvaristično popolni začetniki. Ker nam je "dedek Mraz" prinesel akvarij, smo ga seveda morali naseliti. Tega nismo storili kar na slepo, temveč prej prebrali nekaj literature in spletnih akvarističnih strani (med drugimi Akvazin) ter se posvetovali s prodajalci v trgovinah za male živali. Ti zadnji so nam dajali še najbolj nezanesljive informacije, ki so si pogosto celo nasprotovale. Imamo 54 litrski akvarij (30 x 60 cm površine), kar naj bi bila najmanjša še priporočljiva posoda za južnoameriške ribice. Akvarij smo uredili sredi januarja, vanj zasadili rastline in že po dveh dneh naselili tri pritlikave prisesnike (Otocinclus affinis), s čemer naj bi preprečili prehitro razraščanje alg. Vsak dan smo v akvarij dodajali tekočino v kateri naj bi bile zadostne količine bakterij ki predelujejo amoniak in nitrite. S tem naj bi po zagotovilih proizvajalca že v desetih dneh vzpostavili ustrezno veliko kulturo bakterij za predelavo odpadnih snovi. Po tednu dni smo tako naselili pet oklepnih somičev (Corydoras sterbai). Količina nitritov je naslednji teden še zelo visoka, bakterijski pripravki nikakor niso pospeševali procesa predelave. Potem smo storili dvoje: zamenjali dvomljivi notranji vodni filter z učinkovitejšim zunanjim ter uporabili bakterijski pripravek drugega proizvajalca. Očitno je bil vsaj eden od ukrepov učinkovit, najverjetneje pa kombinacija obeh, saj je nivo nitritov v vodi že po nekaj dneh na hitro upadel - do nivoja, ki ga testni lističi ne zaznavajo več. Počakali smo še kakšen teden in v prvi polovici februarja (malo manj kot mesec dni po vzpostavitvi akvarija) naselili še preostale načrtovane ribice: osem neonk (Paracheirodon innesi). Kmalu pa je naš vodni živelj dobil še prve nenačrtovane prebivalce: rdeče kozice (Neocaridina denticulata sinensis), ki jih je Simoni prinesel navdušeni akvarist skupaj s kozarcem rastlin, polžev in vodnih bolh. V akvarij smo previdno naselili le nekaj kozic, ostala vsebina kozarca je postala mali poizkusni biotop v večji okrasni stekleni posodi.
V začetku marca smo opazovali, kako se dva pritlikava prisesnika lovita po akvariju. Predvidevali smo, da gre za dvorjenje, a tega seveda nismo zanesljivo vedeli. Rezultat smo opazili pred par dnevi (v ponedeljek)! Na steni akvarija so bili prisesani trije mali prisesniki, največji dolg približno 6-7mm (za primerjavo sem ga fotografiral s svojim prstom). Naslednji dan smo našli šest mladic, včeraj smo uspeli odkriti znova le štiri. Ker obstaja možnost, da jih posesa v vodni filter, smo včeraj na odtok namestili gosto mrežico. Zdaj pa upamo, da bo kateri od mladic uspelo tudi preživeti. | Ostali podatki o akvariju:
- povprečna temperatura vode: 24°C
- izvor vode: 2/3 iz vodovoda, 1/3 iz osmoze - KH: 6°d - GH: cca 12°d - pH: 7,2 | Testni lističi za vodo iz naše pipe (Vižmarje, Ljubljana) pokažejo naslednje: - KH: 14°d - GH: >16°d - pH: 7,8 |
Akvarijski živelj nam sicer kar lepo uspeva. Vse naseljene ribice so preživele prve stresne tedne, edina dosedanja žrtev pri večjih prebivalcih je bila ena od kozic. Del rastlin (Hygrophila difformis) se bujno razrašča in ga moramo redno skrajševati, druge (Cryptocoryne wendtii) zmerno in lepo rastejo, tretjim (Echinodorus tenellum) gre bolj slabo, predvsem zaradi bogatih oblog cianobakterij in nekih nitastih alg. Pod mikroskopom smo na istih listih opazili tudi bogate obloge kremenastih alg. Močneje obraščene dele rastlin sicer odstranjujemo, a si preostali deli pritlikavih suličark nekako ne opomorejo.
Vodo menjamo enkrat tedensko, in sicer nekako 30%. Pri tem vodovodni vodi dodamo 1/3 mehke vode (osmoza) iz prodajalne Tukano. Kljub rednemu menjavanju in čiščenju žal ugotavljamo, da alge še (preveč) uspešno rastejo.
Vsekakor imamo v akvariju pestro floro in favno. Naj omenim samo še zelene trdožive (Hydra viridis), ki so se nalepili na korenino. No, les in oba kamna bomo v kratkem očistili.
Življenje v okrasni posodi se za silo drži: rastline uspešno rastejo, polži tudi (dodali smo nekaj ulovljenih v akvariju), od treh kozic sta žal živi le še dve, vodnih bolh pa skoraj ni več. Opazili smo tudi dva vrtinčarja.
In še ena opomba: Z analizo vzorca prvega uporabljenega bakterijskega pripravka (Sera) smo ugotovili, da so v njem poleg ustreznih živih bakterij tudi bakteriofagi, ki so po naselitvi v vodo očitno uspešno preprečili njihovo hitrejše razmnoževanje! V analizo bomo dali še drugi pripravek (Tetra), ki naj bi imel druge vrste bakterij. V prilogi je nekaj fotografij. ___________________________ Radovan Krajšek - Vane tel.: +386 41 360 739
SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: vane66@gmail.com Fotografije:  mladica prisesnika  mladica
odrasel prisesnik 
prisesnik pri delu  navadna neonka
 kozici
 brez teh bi lahko ...
>> Diskusije na to temo so tule: Razmnoževanje rib - Pritlikavi prisesnik
|
Oblika za tiskanje