| |
|
Tiskanje |
| |
|
|
|
| |
|
Oglejte si tudi... |
| |
|
|
|
Za začetnike je bolj priporočljivo, da začnejo svojo akvaristično kariero s čim večjim akvarijem, ki je bolj stabilen glede biološkega ravnotežja, v praksi pa se večina začetnikov raje odloči za nakup majhnega akvarija, zaradi prostorskih in cenovnih razlogov.
Majhen akvarij v sodobni akvaristiki imenunemo nano akvarij (nekje med 10 – 60 l ). Nano akvaristiko priporočamo izkušenim akvaristom, ki tu lahko dejansko uživajo, saj nam ta nudi možnost hitre in poceni ureditve različnih okolij oz. biotopov ali izbiro večjega števila vrst ribic, nevretenčarjev ali rastlin. Prednost nano akvarija je, da ga lahko damo na okensko polico, delovno mizo ali v pohištveno polico kjerkoli in je kljub vsemu z njim relativno malo dela in oskrbovanja. Uredimo lahko res čudovit “vodni kotiček”, lepo dekoriran in zasajen, v katerem tudi majhne ribice pridejo do polnega izraza in pogosto ob pravilni negi in oskrbi akvarija tako dobro uspevajo, da se redno razmnožujejo v tem okolju, kar je dokaz, da se dobro počutijo. V primeru jatnih rib jih imamo lahko v zelo številni jati tudi v precej večjem akvariju. Mini ribice so zelo priljubljene tudi v rastlinskih akvarijih (“holandski akvarij” ), ker ne delajo škode na rastlinah in biološko ne obremenjujejo vode. V takem primeru je še bolj pomembno, da ima akvarist začetnik že takoj čim bolj pravilna navodila; vsaka napaka se nam v majhnem “akvarijskem ekosistmu” še prej maščuje. Če kupimo nano akvarij, se moramo zavedati, da prav veliko rib ne bo šlo vanj, še pomembnejša je velikost rib, v poštev v nano akvaristiki pridejo samo t..i. “mini ribice”, to so vrste rib, ki ne presežejo 5 cm, običajno so še manjše (2 – 3 cm). Če izberemo in gojimo “mini ribice”, jih imamo številčno lahko večje število (to pride zelo prav v primeru jatnih rib), nekatere vrste so že prilagojene na razmere “majhne mlake” ali “luže” in potrebujejo manj filtracije ali menjave vode, kot večina rečnih ali jezerskih vrst in zato lahko večinoma skoraj optimalno uspevajo v tako majhnih akvarijih, nekatere bi teoretično lahko gojili celo brez filtracije v primerno urejenem in zasajenem nano akvariju. Zaradi specifičnih potreb in zahtev (kemizem vode, temperature) ter majhnosti posameznih vrst ribic se pogosto odločimo za vrstni akvarij (v njem gojimo samo eno vrsto rib), ki jo lahko kombiniranmo z kompatibilnimi nevretenčarji (polži, rakci, kozice ipd.). 
Mini ribice delimo v grobem na 4 skupine glede kemizma vode: mehkovodne, trdovodne, somornične (potrebujejo dodatek soli) in morske vrste. Tu se bomo omejili na kratek pregled sladkovodnih in brakičnih vrst. Za začetnika so najbolj priporočljive trdovodne vrste “mini ribic”. Za te v večini primerov zadostuje vodovodna voda, ki je običajno srednje trda do trda (se nanaša na kolilčini v vodi raztopljenega apnenca oz. kalcijevega ali magnezijevega bikarbonata ) in rahlo bazična (pH = 7,2 – 8,2). V trdovodnem nano akvariju lahko uporabimo tudi apnenčast ali celo aragonitni ali koralni pesek in apnenčaste kamne. Nekaterim tem vrstam celo lahko dodamo malo soli ali tonikov za trdovodne ribe ali za vzhodno afriška jezera (recimo MALAWISOL ali GUPYTON). Za večino vrst je prriporočena temperatura okoli 24°C. Vrste trdovodnih “mini ribic”: pritlikava kardinalka, Tanichthys micagemmae (2,6 cm); nebeška biserna cebrica, Danio margaritatus (3 cm); burmanska mikrorazbora, Danio erythromicron (3 cm); kardinalka, Tanicthys albonubes (4 cm); oranžna cebrica, Danio choprai (4 cm); gola drobinka, Sawbwa resplendens (4,5 cm); riževka, Oryzias latipes (4 cm); Nothobranchius janpapi (4,5 cm); slikoviti pahljačar, Simpsonichthys picturatus (4,5 cm); gupi, Poecilia reticulata (3 cm); endlerjev gupi, Poecilia wingei (3 cm); močvirski gupi, Micropoecilia picta (4 cm); pritlikavi floridski krapič, Heterandria formosa (3 cm); pritlikavi meček, Xiphophorus pygmaeus (4,5 cm); pritlikavi moli, Poecilia caucana (5 cm); pritlikava napihovalka, Carinotetraodon travancoricus (3,5 cm); modroočka Pseudomugil tenellus (3 cm); P. mellis (3 cm); P. gertrudae (4 cm); neonska mavričarka, Melanotaenia praecox (5 cm)… Vrste brakičnih (somorničnih ribic): Pseudomugil cyanodorsalis (3,5 cm); pritlikavi glavoč, Pandaka pygmaea (1,5 cm); čmrljasti glavoči, Brachygobius spp. (4 cm), solinarka, Aphanius fasciatus (5 cm)… Vrste mehkovodnih “mini ribic”: mikrorazbora Boraras sp. micros (1,5 cm); pritlikava razbora komarjevka, Boraras brigittae (3 cm); mini riževka, Oryzias minutillus (2 cm); nandidski ostrižnik Dario Dario (2,5 cm); pritlikava rdeča tetra, Hyphessobrycon amandae (2,5 cm); neonka, Paracheirodon innesi (3 cm); rdeča neonka, P. axelrodi (4 cm); sijoča klinolisa razbora, Trigonostigma hengeli (4 cm); afriški ščukec, Pseudepiplatys annulatus (4 cm); pritlikavi godrnjavček, Trichopsis pumila (4 cm); novogvinejska jadralka, Iriatherina werneri (5 cm) ipd. Copyright© Bojan Dolenc
|
Oblika za tiskanje