Tiskanje
		Oblika za tiskanje

Gre za zelo pomemben vidik začetnega delovanja in biološkega uravnovešanja akvarija, ki mu akvaristi rečemo v žargonu »ciklanje« . Prve dni delovanja akvarija vsi koristni biološki procesi še ne delujejo in bi prekmalu naseljene in hranjene ribe v takih pogojih zbolele ali celo poginile, saj se v tem obdobju pojavijo v vodi previsoke, lahko za ribe smrtne koncentracije amonija in nitrita; šele optimalno delujoč biološki filter pretvori te toksične snovi v manj strupene nitrate in fosfate, ki ne povzročajo tako ekplozivne rasti alg in niso akutno strupene za ribe. Največja možna napaka (ki se žal tudi dogaja) bi bila, če bi dali v tako neuravnovešen akvarij ribe, po možnosti celo okužene in posledično dovajali v akvarij preventivna zdravila, ki direktno škodujejo koristnim bakterijam. Zato rib najmanj 10 -14 dni po zagonu ne dodajamo v akvarij. Da bi pa biološki procesi zaživeli in da se koristne kolonije nitrifikacijskih bakterij razvijejo, je bistveno da dodajamo v zelo majhnih količinah hrano za ribe, iz katere ob razgradnji nastaja amonij, nitrit in iz tega nitrat (dušikov krog: NH4 – NO2 – NO3). Zato takoj ob zagonu dodamo v akvarijsko vodo tekočino za pripravo vode, ki vsebuje sluzi (običajno so to osnovni pripravki za vodo, ki se deklarirajo kot sredstvo za nevtralizacijo klora in za zaščito ribje sluznice); to služi hitrejši tvorbi potrebnega biofilma. Če je akvarij zasajen z rastlinami, damo seveda takoj tudi tekoča rastlinska gnojila za rastline, ki vsebujejo magnezij, kalij, železo, mangan, bor in druge mikroelemente. Poleg tega pa obvezno kakšenga od t.i. »bioloških akvarijskih dodatkov«, ki vsebujejo uspavane nitrifikacijske bakterije (CYCLE ipd..). Ker so včasih ti preparati slabo učinkoviti ali počasi delujoči, izkušeni akvaristi vedno dodamo v filter že nekaj uporabljenega materiala iz že delujočega zdravega akvarija – to običajno zelo pospeši zagon; iz tega razloga je dobro dodati tudi nekaj »živečega peska« in »žive vode« (»aqua vita«), da akvarij čim prej naselimo s potrebno mikrofloro in mikrofavno. Torej bakterije dobimo:

• kupimo startno kulturo
• pri znancu ali prijatelju akvaristu, ki ima zdrav akvarij, izprosimo pest peska ali muljaste vate
• v naravi

Če uporabitmo naravno vodo in pesek, damo ribe v akvarij šele po najmanj 1 mesecu, da morebitni ribji paraziti medtem poginejo. Za hitrejšo rast teh bakterij je priporočljivo dodati tudi akvarijske vitamine in biolemente. Nasprotno pa se iz tega razloga odsvetuje uporaba ribjih »preventivnih« zdravil, aktivnega oglja in akvarijskih UV (ultravijoličnih) žarnic, ker to škoduje koristnim bakterijam in zavira njihov razvoj. Omenjene bakterije se naselijo predvsem v na oko nevidnem biofilmu na površini poroznega materiala in akvarijskega peska. Zelo poenostavljeno rečeno, koristni procesi v akvariju delujejo dobro šele, ko sta filter in pesek že »malo umazana«, zato prvi mesec ali 2 po zagonu filtra in peska nikakor ne čistimo. Tudi kasneje, ko čistimo filter, je bistveno, da ga čistimo samo delno in samo v akvarijski vodi ali mlačni vodi, da ne poškodujemo koristnih bakterij. Če pride do izpada elektrike in filter miruje, koristne bakterije brez večjih izgub preživijo do 12 ur, nato pa že pride do poškodb biološkega filtra.

Če pogledamo za začetek na najobsežnejše vodno okolje , to je oceane, vidimo, da je kljub majhnim količinam osnovnih elemetov življenja, kot so ogljik, dušik, fosfor ipd. tu še vedno zelo veliko življenja, na začetku prehranjevalne verige so mikrororganizmi proklorofiti , ki vsebujejo fotosintetske pigmente, pa tudi drugi aerobni in anaerobni (aksenični) fototrofi. Poleg njih pa začuda živi v zgornjih 300 m oceanske plasti vode še mnogo mikroorganizmov, predvsem bakterij, ki tudi vsebujejo vidni pigment rodopsin in lahko s pomočjo tega pretvorijo svetlobno energijo v molekule ATP. Pri starinskem rodu Halobacterium se nahaja bakteriorodopsin, pri bakterijah Proteobacterium pa proteorodopsin; to barvilo omogoča morskim mikoroorganizmom, da niso odvisni od vira ogljika v okolju za pridobivanje življenske energije. Povprečna količina mikrororganizmov v morski vodi je 10na 5 - 10 na 6/ ml (do miljon na mililiter). V zgornjih plasteh do 1000 m pod gladino prevladujejo Bacteria- e, pod 1000 m pa Archaea-e. V akvariju je žal "stanje" zaradi nenaravnih metod filtriranja in plastičnih materialov in predvsem bistveno interspecifično razmerje med posameznimi populacijami mikrororganizmov povsem drugačno . Cilj predvsem "biotop akvaristov", ki želijo ustvariti čim bolj naravene pogoje, se je približati naravnim ravnotežjem in naravnemu habitatnemu mikrookolju. V zgoraj omenjeno skupino Proteobacteria-e spadajo v akvaristiki najpomembnejše bakterije: nitrifikacijske in denitrifikacijske bakterije. Delimo jih v 3 osnovne skupine :

1. NITROSO - bakterije oksidirajo amonij NH4 v nitrit NO2 : Nitrosomonas, Nitrosococcus, Nitrosospira,Nitrosolobus, Nitrosovibrio

2. NITRO - bakterije oksidirajo nitrit NO2 v nitrat NO3 : Nitrospira, Nitrobacter, Nitrospina, Nitrococcus

3. DENITRIFIKACIJSKE bakterije , reducirajo nitrat NO3 preko N2 in NO v N (dušik): Escherichia coli, Paracoccus denitrificans, Pseudomonas stutzeri, Bacillus sp.

commons.wikimedia.org/wiki/File:Aquarium-Nitr...

Nitrifikacijske bakterije so fototrofne in lahko preživijo tudi na svetlobi, zato bolje »delujejo« v temi. Kot rezultat molekularnih raziskav je znanstvenik Dr. Timothy Hovanec na nitrifikacijskih bakterijah med prvimi dokazal, da so dejansko bakterije rodu Nitrospira odgovorne za nitrifikacijo, pred kratkim so prišla na tržišče nove sredstva za zagon akvarija, ki reklamirajo in omogočajo po uporabi takojšno naselitev novega akvarija z ribami!

© Bojan Dolenc