Tiskanje
		Oblika za tiskanje

Za manjše ali drstne akvarije se uporablja cenene filtre, ki jih poganjajo mehurčki na zrak preko zračne črpalke. Prevladujejo filtri z motorno elektromagnetno glavo z rotorjem (t.i.«power-head« , ki so lahko notranji ali zunanji. Vodna pumpa ustvarja ustrezno močan vodni tok, ki je običajno usmerjen proti gladini vode, kar omogoča primerno izmenjavo plinov – ogljikov dioksid, CO2 iz vode in kisik, O2 v vodo. Nekatere vodne pumpe imajo na iztoku vodnega toka oz. difuzorja še posebno odprtino, ki preko cevke, ki je napeljana iz vode na zrak, dovaja po principu srkanja dodatne zračne mehurčke. Kot tudi sicer velja za dodatno prezračevanje akvarija preko zračne črpalke, plastičnih cevk in razpršilcev, je to priporočljivo samo za t.i. »ribje akvarije«, v katerih je veliko rib ali so velike ribe (ostrižniki, piraje ipd.) in malo rastlin. Za rastlinske akvarije, v katere pogosto celo dovajamo CO2 posebej, dodatno prezračevanje ni potrebno oz. je celo škodljivo.

Moč oz. pretok vodnih črpalk je manjša v sladkovodnem rastlinskem akvariju, kot v ribjem ali morskem. Za rastlinske akvarije do 100 l ima povprečen pretok do 280 l/h; med 100 do 200 l pretok 400 l/h; med 200 – 300 l pretok 600 l/h in med 300 – 400 l pretok 1000 l/h, med 400 – 500 l pretok 1500 l/h itd.; na samo moč vpliva tudi višina akvarija. Za ribje akvarije mora biti pretok 2 – 4 x večji; za morske celo 8 – 10x ! Za ribe, ki ne prenesejo močnega pretoka, si pogosto pomagamo s posebnimi razvejanami ali naluknjanimi dovodnimi cevmi, ki čim bolj razporedijo vodni tok na mnogoštevilne posamezne manjše curke. Nekateri filtri imajo tudi možnost zmanjšati ali povečati vodni tok na minimum in maximum. Pred montiranjem in zagonom filtra je zelo pomembno, da natačno preberemo navodila proizvajalca za posamezen tip filtra. Prednost notranjih filtrov (ki se nahajajo v vodi v akvariju, običajno v zadnjem kotu, da so čim bolj skriti) je ta, da praktično ne obstaja nevarnost izlitja vode ali celo poplave; prednost zunanjih filtrov pa je, da jih lahko skrijemo pod akvarij v omarico, na kateri stoji akvarij in ostane v akvariju več prostora za dekoracijo, rastline in ribe. Za zunanje filtre se odločamo predvsem pri velikih akvarijih nekje nad 250 litrov. Če želimo, da je v prostoru, kjer je akvarij, popolna tišina, so za to primernejši običajno kvalitetni zunanji filtri (Eheim, Hagen, Tetra ipd.). Vodne črpalke v nekaterih cenejših notranjih filtrih žal včasih povzročajo sicer minimalen »hrup« ali vibracije, ki pa lahko koga v stanovanju ponoči pred spanjem motijo.

Večina kupljenih filtrov ima danes kvalitetne filtrirne materiale, predvsem posebne porozne gobe, bio-keramiko in perlonsko vato, ki služijo kot površina za neviden biofilm, ki se sčasoma nabere na površini teh kemično nevtralnih materialov; v tem biofilmu pa se zaredijo koristne nitrifikacijske in denitrifikacijske bakterije (Nitrospira spp. ipd.), ki v biološko zagnanem akvariju čistijo vodo, pretvarjajo strupeni amonij in nitrit v manj strupen nitrat. Vedno bolj poredko se v ta namen uporablja pesek ali keramične »makarončke«, ker imajo premajhno površino. Na vrhu oz. glede na pretok vode skozi filter na začetku teh materialov damo praviloma primerno gosto ali bolje rečeno redko sintetično vato, ki opravlja mehansko čiščenje vode (zadrži večje delce in »umazanijo« . To vato tudi najpogosteje čistimo, lahko tedensko oz. po potrebi in jo tudi včash zamenjamo. Od specialnih filtrirnih dodatkov je v akvaristiki zelo sporna vloga aktivnega oglja oz. vložkov z aktivnim ogljem. Oglje odstranjuje tudi mnoge koristne snovi iz vode in ga zato praviloma uporabljamo le po morebitnem zdravljenju rib z zdravili, da jih odstranimo iz vode; v začetnem zagonu akvarija oglje ne uporabljamo, ker je povsem nepotrebno in celo škodljivo (med drugim dviguje ph vrednost vode). Uporablja pa se zelo pogoste različne oblike šote (bela, črna, kompresirana), ki mehča in kisa vodo na naraven način v akvarijih z mehkovodnimi ribami ali rastlinami. Zadnje čase se uporablja z uspehom posebne zeolitne vložke, ki kemično vežejo iz vode škodljive nitrate in fosfate, kar preprečuje nezaželjeno rast alg v akvariju in okrepi dobro počutje, zdravje in lepo obarvanost rib; istočasno nam zmanjša potrebo po menjavi vode, saj le to menjamo predvsem zaradi preveč nitratov in fosfatov v vodi. Vendar je to zadnje zopet bolj pomembno za ribje akvarije, v sodobnih rastlinskih akvarijih , v katerih rastline res optimalno uspevajo tako, da »voda vre« zaradi presežkov CO2, ki se izloča v obliki drobnih mehurčkov iz listov rastlin v procesu fotosinteze, pa moramo včasih nitrat in fosfat celo posebej dodajati, ker ga rastline porabijo v kratkem času. Tu gre za akvaristično umetnost vzdrževanja biološkega ravnotežja in optimalnega kemizma vode v majhnem, zaprtem sistemu. Poleg naštetega včasih v filter dovajamo tudi CO2, da se na ta način boljše stopi v vodi v obliki ogljikove kisline, kar pomembno zniža pH vrednost na za ribe naraven način in je kot tak nujna »hrana« za bujno rastoče bolj občutljive vrste vodnih rastlin. CO2 dovajamo v akvarij iz cenejših kartuš za 1x uporabo ali doma narejenih plastenk z kvasom in sladkorjem (alkoholno vrenje) ali pa iz malo dražjih jekenk, ki imajo ustrezne ventile in regulatorje pritiska plina, števce mehurčkov in na koncu poseben difuzor za raztapljanje CO2 v akvarijski vodi. Obstaja celo avtomatski CO2 komplet, ki je pa zelo drag. CO2 polnimo v jeklenke z dražjim živilskim plinom, ne tehničnim (ki ima strupene primesi!). Res lepih rastlinskih akvarijev skoraj ne moremo imeti brez reden uporabe CO2-ja, kar zagotavlja čez dan koncentraciji (vrednosti) med 8 – 15 mg CO2 / l .

Nekateri filtri, predvsem notranji (recimo v Juwel akvarijih) imajo v samem filtru poseben prostorček, kjer je varno nameščen in skrit občutljiv grelnik s termostatom.

© Bojan Dolenc