Človeška ribica ali močeril je s pred kratkim potrjeno uradno življenjsko dobo skoraj 100 let na primerek prehitela japonskega orjaškega močerada (55 let), afriško volovsko žabo (45 let), evropsko krastačo (40 let) in pisanega nekturja (34 let). »Med dvoživkami je človeška ribica rekorderka,« je potrdil vodja raziskave Yann Voituron, ki je s skupino znanstvenikov proučeval človeške ribice v francoski jami Moulis (Saint-Girons). Leta 1952 so v tej jami uredili umetne bazene, kjer so poustvarili naravni habitat močerila (Proteus anguinus anguinus, Laurenti 1768) za potrebe projekta razmnoževanja človeške ribice, da jih ne bi bilo več potrebno izlavljati v naravi za potrebe znanstvenih raziskav; dolgo časa je bil to tudi edini tak uspešen program razmnoževanja te vrste. Po 60 letih imajo tu skoraj 400 človeških ribic, populacijo tedensko preverjajo in vnašajo spremembe od leta 1958 dalje. Na podlagi teh podatkov so izdelali kalkulacijo o starostni mortaliteti in plodnosti človeške ribice, raziskali so različne demografske pojave in fiziološke mehanizme, ki so vpleteni v počasno staranje in izjemno dolgo življensko dobo z namenom dešifrirati različne strategije, ki jih organizmi uporabljajo za daljšo življensko dobo. Raziskava, predstavljena v ugledni publikaciji Royal Society Biology Letters, kaže, da človeške ribice spolno dozorijo pri 16 letih in da na vsakih 12 let in pol izležejo 35 jajčec. »Življenje jim zagotovo podaljša zelo nizka fizična aktivnost, počasna reprodukcija, okolje brez stresa in specifična fiziologija,« je še razložil Voituron. Dodatna preučevanja starejših človeških ribic bodo ponudila natančnejšo razlago, kako jim uspe preživeti več kot 100 let. Po ocenah znanstvenikov je njihovo dolgo življenje odvisno od okolja, ki ni stresno in v katerem nimajo naravnih sovražnikov, kljub temu pa človeške ribice raziskovalce še vedno begajo, saj je dolga življenjska doba značilna predvsem za večje živali.

Liljana Bizjak Mali z Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja s preučevanjem dvoživk in močeradov, je za Discovery News raziskavo označila za zelo zanimivo in »znanstveno pravilno«. Znanstveniki so odločeni še naprej raziskovati življenje človeške ribice, saj upajo, da jim bo uspelo odkriti »vrelec mladosti v kraljestvu živali«. Z njim pa bi se lahko dokopali tudi do odgovora, kako podaljšati življenje ljudem.

* Voituron, Yann, Michelle de Fraipont, Julien Issartel, Olivier Guillaume & Jean Clobert (2010): Extreme lifespan of the human fish (Proteus anguinus): a challenge for ageing mechanisms. Biol. Lett. published online before print July 21, 2010, doi:10.1098/rsbl.2010.0539

Glej tudi: O belem zmajčku in črnem parklju
Proteus v podzemnem akvariju

Sodelujte v diskusijah na to temo »